Jesen je čas, ko narava zasije v svojih najbolj toplih barvah in gorski svet dobi posebno podobo. Temperature so še vedno prijetne, gneče ni več, gozdovi pa se obarvajo v neskončne odtenke oranžne, rjave in rumene. Za nas je bil to popoln razlog, da smo se letos odločili za večdnevno kolesarsko raziskovanje Velebita – enega najbolj mogočni hrvaških gorovij, ki s svojo raznolikostjo in divjino vedno znova navduši.
Naši spremljevalci na poti so bili gravel in gorska kolesa, prava kombinacija za takšen teren. Ceste so bile od ravnih makadamov, čez starodavne serpentine, do skalnatih gorskih kolovozov – vsak kilometer je prinesel nekaj novega.
Dan 1: Fužine – Senj 🌄🌊
Zjutraj smo se zbrali v Sloveniji in se preko Kočevja odpravili proti začetni točki v Fužine. Tam smo, kot se spodobi, najprej popili kavo ob Blajerskem jezeru, nato pa se usedli na kolesa in začeli svojo avanturo.
Uvodna trasa je bila prijazna – skozi manjše vasice in naselja, kjer je bil še čutiti ritem vsakdana. A kmalu se je pokrajina spremenila: odprle so se planote, mir je prekinil le zvok vetra, v daljavi pa so se pasli divji konji. Te slike narave so nas spremljale več kilometrov in ustvarile posebno vzdušje.
Burja nas je spremljala praktično ves dan – včasih naporna, drugič osvežujoča, a vedno del izkušnje Velebita. Po nekaj urah vožnje nas je čakal dolg spust proti Senju, kjer smo ob morju končali prvi dan. Hotel, večerja in pogled na Jadran so bili popolna nagrada.
Dan 2: Vstop v Narodni park Severni Velebit 🌲🏔️
Drugi dan nas je čakalo več višincev in s tem tudi več izzivov. Že kmalu smo začutili, da bo dan dolg. Po približno dveh urah vožnje smo prišli do vstopne točke Narodnega parka Severni Velebit. Tu nas je zapustil spremljevalni kombi, od tu naprej pa je bila zgodba povsem naša.
Vzpon do planinskega doma Zavižan je bil naporen, a nagrajen z razgledi in hladno pijačo, ki je še nikoli ni bilo bolj veselje popiti. Od tam naprej smo kolesarili čez srce Velebita – prostrane planote, divji gozdovi, tišina, ki je bila prekinjena le s šumom vetra in vrtenjem pedal.
Naše ciljno mesto je bila planinska hiša Alan, kjer nas je čakal še en dolg spust. Kilometri serpentin so nas popeljali vse do Jablanca, kjer smo spet dosegli morje in končali še en čudovit dan.
Dan 3: Epski vzpon in prečenje Velebita 💪
Če je bil včerajšnji spust užitek, je tretji dan prinesel njegovo nasprotje – epski serpentinast vzpon. Iz hotela smo krenili nazaj proti koči Alan, a tokrat smo se morali spopasti s skoraj 1000 višinskimi metri. Vsaka serpentina je zahtevala svoj davek, a vztrajnost se je obrestovala.
Ponovno smo vstopili v narodni park in nadaljevali vožnjo čez gozdove, kjer je neokrnjena narava pokazala svojo mogočnost. Razgledi so se odpirali v neskončnost, vsaka razgledna točka pa je ponujala nov “wow” trenutek.
Tretji dan je bil tudi dan prečenja – Velebit smo prevozili z zahoda na vzhod, vse do kraja Gospić. Po celodnevni vožnji je bil prihod v hotel občutek olajšanja in ponosa.
Dan 4: Legendarna Majstorska cesta ⛰️
Četrti dan je bil nekaj povsem posebnega. Začeli smo s približno 50 kilometri ravnine do kraja Sveti Rok. Tam pa smo zavili na staro Majstorsko cesto – gradbeni biser, ki so ga zgradili pred več kot dvesto leti.
Cesta nas je navdušila s svojimi serpentinami, ki so se počasi vzpenjale čez gorski svet. Razgledi so postajali vedno širši, srečevali smo številne pohodnike in kolesarje, ki so prav tako uživali v zgodovinski poti.
Na poti smo šli mimo Tulovih Gred, kjer so snemali prizore legendarnega Winnetouja – še ena posebnost, ki je dala dnevu dodatno čarobnost. Sledil je dolg spust proti Dalmaciji, obisk kanjona reke Zrmanje in prihod v Obrovac, kjer smo prenočili.
Dan 5: Slovo od Velebita ☀️🚵
Zadnji dan je bil nekoliko krajši, a nikakor lahek. Čakala nas je še ena prečnica čez gorski svet – tokrat po manj znanih kolovoznih cestah. Sonce nas je grelo že od jutra, kar je vzpone naredilo še težje.
Po štirih urah smo se spustili nazaj proti Svetemu Roku. Tam smo zaključili svojo pot, spakirali kolesa in se polni vtisov odpravili domov.
Velebit je prava zakladnica naravnih lepot in izzivov za kolesarje. V nekaj dneh smo doživeli vse – burjo in sonce, vzpone in spuste, morje in gorske planote, tišino gozda in neskončne razglede.
Jesen mu daje poseben čar: manj ljudi, več miru in občutek, da si resnično v stiku z divjino. Gravel in MTB kolesa so se izkazala kot idealna izbira za razgiban teren, ki ne ponuja samo fizičnega izziva, ampak tudi duhovno sprostitev.
