Ko se poveže odlična družba, brezhibno vreme in raznolika pokrajina, nastane tura, ki jo bomo še dolgo nosili v spominu. Naše petdnevno kolesarsko potepanje po planinah Hercegovine je bilo vse to in še več – pokrajine, ki jemljejo dih, makadamske poti, kjer si vsak meter zaslužen, in le en defekt na vseh kolesih. Brez zapletov, brez hitenja – samo čista uživancija na dveh kolesih.
1. dan – Od Ramskega jezera do Blidinjega jezera
Ob 5. uri zjutraj smo se začeli zbirati po dogovorjenih lokacijah in krenili na pot proti jugu. Hitro smo prečkali mejo med Hrvaško in Bosno na prehodu Aržano, nato pa se mimo Tomislavgrada zapeljali proti našemu izhodišču – slikovitem Ramskem jezeru. To umetno jezero z značilnim otočkom in cerkvijo sredi modrine je že ob prihodu napovedovalo, da nas čakajo razgledi, ki bodo ostali.
Okoli 15. ure smo začeli s prvo etapo – 57 kilometrov dolga gravel tura s 1130 višinskimi metri. Pot ni bila enostavna: makadam je bil mestoma razrit in zahteven, a razgledi in energija skupine so bili odlična motivacija. Naš cilj – Blidinje – nas je pričakal še pred mrakom. Nekateri so naredili še krog okoli Blidinjega jezera, drugi pa so se že greli za večerjo in zaslužen počitek.
2. dan – Iz Blidinja do Mostarja
Prebudili smo se v sončno jutro s pogledom na mogočne vrhove Narodnega parka Blidinje, dom redkih endemičnih vrst in starodavnih stečkov. Ob 10:30 smo začeli s spustom – dolgim, prašnim, a nadvse zabavnim makadamskim spustom, ki nas je popeljal vse do Mostarja.
Po prihodu v mesto smo se hitro uredili in si vzeli čas za raziskovanje enega najlepših mest Bosne in Hercegovine. Mostarski Stari most, simbol povezanosti in vzdržljivosti, nas ni pustil ravnodušne. Večerjo smo zaključili ob lokalnih specialitetah in prijetnem mestnem vrvežu.
3. dan – Vzpon do Rujišta in spust v Konjic
Na vrsti je bila dolga cestno/gravel etapa – 62 km in kar 1530 m vzpona. A tokrat večinoma po asfaltu. Vzpenjali smo se po serpentinasti cesti proti Rujištu, kjer so se razgledne točke odpirale nad smaragdno Neretvo in širno dolino Mostarja.
Na vrhu nas je čakal kratek počitek in nato spust po slikoviti makadamski poti proti Konjicu. Čeprav je bil v planu tudi ogled Titovega bunkerja – enega najskrivnejših objektov bivše Jugoslavije – smo se raje prepustili naravi in udobju počasnega kolesarjenja skozi hercegovske gozdove. V Konjicu smo si zasluženo odpočili.
4. dan – Do vasice Lukomir in naprej proti Sarajevu
Naslednji dan nas je peljal globoko v osrčje Dinarskega gorovja, proti najvišji stalno poseljeni vasici v Bosni – Lukomirju (1.495 m). Vas z značilnimi kamnitimi hiškami in pastirskim življenjem, kot iz nekega drugega časa, nas je očarala.
Po krajšem postanku, malici in pivu smo nadaljevali pot mimo Bjelašnice in smučarskega centra Babin Do, nato pa se po razgibanem terenu spustili proti robu Sarajeva, kjer nas je čakal hotel in večerja. Utrujeni, a navdušeni smo z mislimi že malce obujali celotno potovanje.
5. dan – Sarajevo in bob steza zimskih olimpijskih iger 1984
Zadnji dan smo pospravili prtljago in kolesa. Nekateri so izkoristili jutro za obisk središča Sarajeva, na kosilo v Baščaršijo. Drugi pa smo se podali še na kratko, 20 km dolgo traso do legendarne bob steze iz Zimskih olimpijskih iger leta 1984. Spustiti se po njej s kolesom je bilo prav posebno doživetje – nekaj med adrenalinom in nostalgijo.
Ob 13. uri smo se zbrali in krenili proti domu – utrujeni, a bogatejši za izkušnjo, ki je ne bo mogoče pozabiti.
Zaključek
Hercegovina nas je presenetila – ne samo s svojo naravo in razgibanimi potmi, temveč tudi z odprtostjo ljudi, okusno hrano in raznoliko kulturo. Na tej turi smo videli več kot le pokrajino – doživeli smo dušo Balkana, vmes pa nabirali višince, spuste, prah in spomine. Brez zapletov, z veliko smeha in le enim defektom. To je bila avantura, ki jo bomo zagotovo ponovili.
Oglej naša naslednja gravel potovanja:
- Čirina proga: Mostar – Dubrovnik
- Planine Hercegovine – Drugi termin
- Gravel Toskana – Jesenski termin
- Gravel Velebit – Jesenski termin
- Češka železna zavesa
