Ko se združita pustolovščina in zgodovina, nastane nekaj posebnega. Tokrat smo se odpravili na kolesarsko turo po Čirini progi, nekdanji ozkotirni železnici, ki je nekoč povezovala Mostar in Dubrovnik. Zgrajena je bila v začetku 20. stoletja, v času Avstro-Ogrske, in je bila prava inženirska mojstrovina – vijugala je čez mostove, tunele in kraška polja ter povezovala številne vasi, ki so danes skoraj pozabljene.
Danes pa je ta trasa preurejena v slikovito kolesarsko pot, ki ponuja popolno kombinacijo zgodovine, narave in gibanja. In prav po tej poti smo se odločili popeljati – od Mostarja vse do Dubrovnika, po nekdanjih tirih legendarnega vlaka “Ćiro”.
🏞️ Dan 1: Dolga pot v Mostar in razgledi nad mestom
V zgodnjih jutranjih urah smo naložili kolesa, prtljago in dobro voljo v tri kombije ter se podali na dolgo, a prijetno pot proti Hercegovini. Že sama vožnja je bila svojevrstno doživetje – s postanki za kavo, prigrizke in obvezno skupinsko fotografijo ob cesti.
Ko smo pozno popoldne prispeli v Mostar, smo se hitro namestili v hotelih in si vzeli hitri trenutek za počitek, nato pa se razdelili v dve skupini.
Ena skupina je izkoristila še zadnje sončne ure za vzpon na razgledno ploščad Fortica, od koder se odpira čudovit pogled na celotno mesto in okoliške gore. Od tam smo se zapeljali še mimo vetrne elektrarne Podveležje, kjer so mogočni vetrni stolpi ob zahajajočem soncu ustvarjali skoraj pravljično kuliso.
Drugi del ekipe je raje izbral sprehod po Mostarju, raziskal Stari most, ozke uličice starega mesta in užival ob vonju kave ter sveže pečenih “burekov”. Ko je padla tema, smo vsi večer zaključili z dobro večerjo v mestu, ob prijetnem hercegovskem vinu in smehu.
🚴♀️ Dan 2: Od izvira Bune do trdnjave Počitelj
Zjutraj smo se končno usedli na kolesa – začetek prave avanture! Že po nekaj kilometrih nas je pot pripeljala do izvira reke Bune, enega najmogočnejših izvirov v Evropi. Iz kraškega podzemlja voda privre s tako močjo, da že nekaj metrov nižje nastane reka. Nad izvirom se v skalo skoraj neopazno naslanja Tekija Blagaj, mistična derviška hiša iz 16. stoletja, ki že stoletja navdihuje popotnike in umetnike.
Po kratkem postanku in fotografiranju smo nadaljevali pot ob reki Neretvi, kjer je pokrajina postajala vse bolj slikovita – nasadi granatnih jabolk, stare vasice, vinogradi in vonj po figah so nas spremljali vse do Počitelja.
Počitelj je pravo kamnito čudo – srednjeveško mesto, ki se s svojimi ozkimi ulicami in trdnjavo vzpenja nad reko. S stolpa se odpira razgled, ki te pusti brez besed, zato ni čudno, da ga domačini imenujejo kar “mesto umetnikov”.
Dan smo zaključili z vožnjo proti naravnemu parku Hutovo blato, kjer nas je čakal hotel tik ob vodi. Hutovo blato je znano po svojih mokriščih in tisočerih pticah, ki se tukaj ustavljajo na selitveni poti – pravi raj za naravoslovce in fotografe. Zvečer smo posedeli ob vodi in uživali v spokojnem miru narave.
🌾 Dan 3: Popovo polje, jezero Vutrak in jama Vjetrenica
Tretji dan nas je pričakalo sonce in nova trasa Čirine proge. Že takoj po startu iz hotela smo začutili, da bo dan nekaj posebnega – pot se je počasi vzpenjala in vodila skozi Popovo polje, eno največjih kraških polj na Balkanu. Občutek vožnje po stari železniški progi, kjer so nekoč drdrali vagoni, je bil nekaj čisto posebnega.
Kmalu smo se ustavili pri jezeru Vutrak, ki se razliva sredi polja in nudi osvežujoč pogled sredi suhega krša. Narava tu deluje skoraj neresnično – modro nebo, zeleno jezero in zlati odtenki trave.
Do večera smo prispeli v Ravno, prijeten kraj, kjer smo prenočili v hotelu, ki ima zanimivo zgodbo – zgradba je bila namreč včasih železniška postaja! Danes je popolnoma obnovljena in namenjena turistom, a še vedno diha z nostalgijo po času, ko je tukaj ustavljal “Ćiro”.
Ker smo imeli popoldne nekaj prostega časa, smo se odpravili še do jame Vjetrenica, ene najlepših kraških jam v Bosni in Hercegovini. Dolga je več kot 7 km in znana po podzemnih jezerih, kapnikih ter posebnih jamskih živalih, ki jih ni nikjer drugje na svetu. Sprehod po hladnih rovih je bil pravo doživetje po vročem dnevu.
🌊 Dan 4: Od Ravnega do Dubrovnika – kolesarjenje proti morju
Zjutraj smo si naložili zadnjo dozo energije in se podali na pot proti Dubrovniku. Ta del poti velja za enega najlepših – trasa sledi stari železniški liniji, ki se nežno spušča proti morju, vijuga skozi hribe in doline ter ponuja razglede, ki ti vzamejo dih.
Občutek, ko z višine zagledaš modrino Jadranskega morja, je težko opisati – po štirih dneh kolesarjenja se ti zazdi, kot da te morje dobesedno nagradi.
Popoldne smo prispeli v Dubrovnik, kjer smo parkirali kolesa in se odpravili na ogled starega mestnega jedra. Sprehod po tlakovanih ulicah, obzidju in trgu Luža je bil popoln zaključek našega potovanja. Večer smo zaključili z večerjo v starem mestnem jedru – utrujeni, a srečni.
🚐 Dan 5: Mandarine in pot domov
Po zajtrku smo se ob 9. uri ponovno zbrali, naložili kombije in se odpravili na dolgo pot domov. Pot nas je vodila čez Pelješki most, enega najnovejših in najlepših mostov na Jadranu, ki povezuje Dalmacijo s celino.
Ob reki Neretvi smo naredili še zadnji postanek, kupili mandarine in granatna jabolka pri domačinih ter se počasi poslovili od sončne Hercegovine.
Domov smo prispeli v večernih urah – polni lepih vtisov, novih prijateljstev in občutka, da smo doživeli nekaj res posebnega.
Pridruži se nam naslednjič!
Možni termini:
1. 27. – 31. maj 2026
2. 14. – 18. oktober 2026
