Spomladanski kolesarski raj
Le kdo je prijavljen v naši skupini? In kako so preostali člani ekipe pripravljeni v prvi
polovici aprila, na začetku nove kolesarske sezone? Je bila odločitev za odhod na največji
španski Balearski otok pravilna? Bom zmogel vse načrtovane ture z mojo trenutno fizično
pripravljenostjo opraviti brez težav? Taka in podobna vprašanja so se mi porajala v mislih
pred načrtovanim odhodom na enotedensko kolesarsko raziskovanje Mallorce.
V nedeljskem popoldnevu se na zbirnem mestu v Lescah poleg naju s Sandro pojavi
Miro Pristavec. Prijazno se pozdravimo, saj smo se povsem po naključju spoznali že pred
nekaj leti nad francoskim Brianconom. V kraju Serre Chevallier smo se namreč srečali z njim
ter njegovimi kolesarskimi prijatelji Borisem, Primožem in Markom, ki sem jih predhodno že
poznal. Z Borisem in Primožem smo skupaj izvajali številne alpinistične aktivnosti, z Markom
pa sva bila sošolca v srednji šoli. Tokrat je Miro edini predstavnik njihove kolesarske ekipe. Še
pred načrtovanim odhodom se nam pridružijo še Matej, Rok, še drugi Miran ter Iztok. S tem
je ekipa popolna in Tomaž nas odpelje na letališče v Celovcu. Družba je razposajena, šale se
vrstijo ena za drugo in očitno je, da nas, kljub napornemu kolesarskemu tednu, čaka
nepozabna dogodivščina.
Vendar pa se naše težave pričnejo že takoj na letališču. Predviden odhod letala se iz
zgodnjih večernih ur vse bolj zamika in namesto ob 21.10 uri proti Mallorci poletimo šele ob
pol enih zjutraj. Predviden dve urni let se čudežno skrajša za pol ure in na povsem praznem
letališču v Palmi de Mallorca pristanemo ob drugi uri zjutraj. Še sreča, da nas je tam pričakal
Rok in odpeljal v našo nastanitev – aparthotel Duva v kraju Port de Pollenca, kamor smo po
opravljenih letaliških obveznostih prispeli skoraj dve uri kasneje, okoli četrte ure zjutraj.
Po večinoma neprespani noči nas prvi dan čaka uvodna tura – do samostana na
vzpetini Sant Salvadorja in rtu Capdepera. Čeprav naj bi bila proga ravninska, pa nas je do
cilja čakalo skoraj 130 kilometrov kolesarjenja. Zaradi poznega prihoda smo odhod zamaknili
na pol dvanajsto uro. A že po slabi uri kolesarjenja se nam je pripetila prva in na srečo edina
nezgoda na celotnem potovanju. Predrta pnevmatika na Rokovem kolesu je zahteval
zamenjavo. Martin je mojstrsko rešil problem. Dolgo kolesarjenje v čudovitem sončnem
vremenu ob temperaturah okoli 20°C je poplačal širen razgled na ravninski del Mallorce z
vzpetine Sant Salvador, ki leži dobrih petsto metrov nad morjem. Čeprav je bila za nami
samo dobra polovica ture, pa je preostanek pretežno ravninskega bicikliranja minil v
prijetnem vzdušju. Z Miranom sva se uspešno borila z nasprotnim vetrom in preostanek
kilometrov se je počasi, vendar vztrajno zmanjševal. Vzpon do najvzhodnejše točke otoka –
rtom Capdepera z imenitnim razgledom je bil kljub utrujenosti le še češnja na torti uvodnega
dneva spoznavanja čudovitega otoka. Martin nas je skupaj z Vaneso pričakal z nasmehom,
dobrotami ter igranjem harmonike. Vsi skupaj smo bili zadovoljni, da je bil kolesarski del za
nami. Martin nas je srečno dostavil do našega tedenskega domovanja.
V torek nas je čakala prva gorska etapa ter obisk ene najbolj slavnih kolesarskih cest,
ne le na Majorki, pač pa na celem svetu – Sa Calobra. A do vznožja vzpona se nismo pripeljali
s kombijem, pač pa smo do tja odkolesarili kar izpred hotela. V začetku smo se povzpeli na
razgleden prelaz Col de Femenia ter mimo samostana LLuc zagrizli v kratko strmino Cols del
Reis. Na najvišji točki nas je zopet pričakal Martin z igranjem harmonike. Vse skupaj je čakal
desetkilometrski spust po mojstrsko speljani ovinkasti cesti do pristanišča Sa Calobra. V
čudovitem pristanišču smo se nahranili ter nekoliko odpočili pred enim najzahtevnejših
vzponov na Mallorci. Skupaj s z množico drugih kolesarjev sva s Sandro skupaj pričela vzpon
po pasu zavito speljanega asfalta do njene najvišje točke. Med potjo sva srečevala avtobuse,
avtomobile, predvsem pa številne kolesarske navdušence, ki so, tako kot mi želeli spoznati
enega izmed največjih arhitekturnih čudežev Mallorce.
Po uri kolesarjenja se vrnemo do prelaza Col dels Reis ter s poganjanjem pedal nadaljujemo
do tunela Monnaber ter se nad obalo čudovitih jezer povzpnemo do sedla pod najvišjo goro
Mallorce – Puig Majorja. Za zaključek kolesarjenja sledi nepozaben spust po čudovito speljani
cesti vse do pristanišča Port de Soller, kjer si zasluženo nazdravimo po uspešno opravljeni
turi. Martin pa nas, skupaj z Vaneso zadovoljne, vendar utrujene ponovno dostavi nazaj v
hotel. Za nami je bilo prekolesarjenih 83 kilometrov ter dva tisoč višinskih metrov. Lepe
številke za nas, kolesarske amaterje.
Za uvod v tretji dan kolesarjenja nas Martin popelje do Ince. Od tam se mimo Alara
vzpnemo do prelaza Col d´Orient, spustimo do Bunyole ter preko ovinkaste ceste, ki
spominja na Lacets du Montvernier v francoskih Alpah povzpnemo na Col de Soller. Martin
nas na najvišji točki vzpona pričaka s harmoniko in okrepčili, nakar se spustimo proti
istoimenskemu mestu. S Sollerja zavijemo proti zahodu v osrčje pogorja Tramontana. Pot je
polna vzponov in spustov ob prečudovitih razgledih na modrino morja globoko pod nami.
Skozi zgodovinsko mesto Deia nadaljujemo do brezčasne Valldemosse, ki je znana predvsem
po kraljevi kartuziji ter visoko nad morsko gladino vijugamo po odlično asfaltirani cesti vse do
zaključka v majhnem kraju Establiments, kjer nas že pričakujeta Martin in Vanesa. S
kombijem se vrnemo v našo tedensko nastanitev. Za nami je skoraj okroglih 100 kilometrov
poganjanja pedal ob več kot 1900 metrih vzpona.
Četrti dan je namenjen regeneraciji, zato je na programu le krajša, razgledna tura do
svetilnika na rtu Cap de Formentor. Zaradi bližine (iz Port de Pollenca je do rta in nazaj le
slabih 42 kilometrov z okoli 900 metrov višinske razlike), nam Martin prepusti samostojno
odločitev, kdaj in s kom bomo turo izvedli. Midva s Sandro se na pot podava kmalu po
zajtrku, saj je rt množično obiskan ne le s strani kolesarjev, pač pa tudi številnih voznikov
motornih vozil. Z nekoliko zgodnejšim odhodom se želiva izogniti številnim obiskovalcem te,
ene izmed najbolj slavnih točk Majorke, po katerem je povzela ime tudi španska
avtomobilska znamka. Kolesarjenje je prijetno in v primerjavi s predhodnimi, zahtevnejšimi
dnevi tudi bolj sproščeno. Razgledi pa božanski – od zaliva Port de Pollenca do skalnatih
pečin, ki se končajo globoko spodaj v morju. Vožnja je posledično en sam užitek. In ko se na
spustu končno prikaže svetilnik, ti je nemudoma jasno, zakaj je to ena izmed največjih
znamenitosti tega, za turiste izjemno priljubljenega španskega otoka. Obvezen postanek na
rtu nadgradiva z iskanjem nepozabnih fotografskih motivov. Zadovoljna se vrneva v hotel.
Pred obiskom Mallorce sva namreč želela kolesarsko spoznati Sa Calobro ter rt Cap de
Formentor in želja se nama je izpolnila.
Peti da nas je čakala kraljevska etapa: Establiments – Col de n´Esteve – Col de sa
Gramola – es Grav – Col de sa Bastida – Col d´en Claret – Can Bleda – Col de Soller – Bunyola.
Tura z več kot stotimi kilometri in dobrimi 2200 višinskimi metri je bila resnično pravi izziv za
nas, rekreativne kolesarje. Začela se je s prijetnimi, kratkimi vzponi in spusti, nadaljevala z
daljšim vzponom na Sa Gramolo in spustom v Banyalbufar. Sledil je razpotegnjen Col d´en
Claret ter nadaljevanje poti mimo zgodovinskih krajev Valldemosse in Deie do Sollerja, za
konec pa še vzpon na istoimenski prelaz ter spust v Bunyolo. Ta dan so bile noge vseh
resnično utrujene. Še sreča, da nas je na cilju počakal Martin in zapeljal do hotela. Izgubljene
kalorije smo uspešno nadomestili z obilno večerjo ter vnosom prepotrebne količine različnih
vrst tekočine.
Za zadnji dan kolesarskega raziskovanja Mallorce nas je ponovno čakala nekoliko
krajša etapa. Eni smo se zadovoljili s krogom imenovanim »Garage Loop«: Port de Pollenca –
Col de sa Batalla – Lluc – Col de Femenia – Port de Pollenca, nekateri pa so vožnjo podaljšali
še do predhodno obiskanega rta Cap de Formentor. Vsi skupaj smo bili nagrajeni s čudovitim
vzponom do sedla Col de sa Batalla in hitrim spustom s prelaza Col de Femenia. Krog je bil
res ustrezen za sklenitev čudovitega kolesarskega raziskovanja Mallorce.
Nedelja je bila namenjena le še urejanju in vrnitvi sposojene kolesarske opreme ter
priprave na odhod domov. V mestu Port de Pollenca smo si ogledali začetek kolesarske
klasike »Paris – Roubaix« z našim Tadejem Pogačarjem, nakupili spominke za domov ter že
snovali naslednje kolesarske dogodivščine. Vsi smo si bili enotni: za nami je bilo nepozabno
spoznavanje čudovite pomladanske kolesarske destinacije v odlični organizaciji ekipe Na
tekmi.si: Klemena, Martina, Roka ter Tomaža. Družno smo sklenili, da se bomo na kateri
izmed njihovih prihodnjih razpisanih aktivnosti z veseljem še kdaj pridružili.
Mitja Peternel
Naša naslednja potovanja
Oglej naša poletna potovanja za mesec:
