Iz Celerine se podamo na pravo alpsko pustolovščino, kjer se vsak vzpon odkupi z razgledom, ki ga ni mogoče ujeti v fotografijo. Po lahkem ogrevanju skozi Samedan in La Punt Chamues-ch začnemo dolg, enakomeren vzpon proti Albulskemu prelazu – eni najlepših gorskih cest v Švici. Cesta se med galerijami, mostovi in skalnimi ostenji vzpenja nad dolino.

Ob njej poteka tudi znamenita Rhaetian Railway, panoramska železnica, uvrščena na UNESCO seznam svetovne dediščine. Njene rdeče kompozicije, ki se vijejo po kamnitih viaduktih, ustvarjajo prizore, zaradi katerih Švica izgleda kot razglednica v živo.

Po spustu v dolino mimo Bergüna in Alvaneua nadaljujemo skozi svet borovcev in pašnikov proti Savogninu, nato pa ponovno obrnemo navzgor – proti veličastnemu Julierpassu (2284m). Tu se krajina odpre v surov visokogorski svet skal, travnikov in tišine, ki jo prekine le veter.

Z vrha sledi dolg, tekoč spust nazaj v Celerino, kjer zaključimo dan z občutkom, da smo doživeli pristno srce Alp.

Po zajtrku zapustimo Celerino in se podamo skozi dolino Engadin, kjer se v modrini bleščijo jezera Silvaplana in Sils – alpska bisera, obdana z mogočnimi vrhovi.

Sledi kolesarjenje proti legendarnemu Malojapassu (1.815 m), zadnjemu prelazu, ki nas loči od spusta v Italijo. Cesta se najprej nežno dviga med macesni, nato pa v ostrih serpentinah preide v kamnite galerije – in naenkrat se pred nami odpre pogled na dolino Chiavenna. Tukaj se pokrajina, jezik in ritem življenja prelevijo v pristno italijanski tempo.

Po kratkem postanku v Chiavenni obrnemo znova navzgor. Čaka nas Splügenpass (2.113 m), eden najlepših in najbolj karakternih prelazov med Italijo in Švico. Ozka cesta, serpentinske klančine in odprti razgledi ustvarjajo pravo alpsko klasiko.

Na vrhu nas pričakajo široki pogledi na vrhove in doline. Nato se spustimo v dolino Sufers, kjer ob jezeru sklenemo naše alpsko poglavje.

Sledi transfer do hotela in zaslužena večerja – z občutkom, da smo opravili nekaj res posebnega.