Drugi dan začnemo na zahodnem robu Amman, kjer še za kratek trenutek ujamemo utrip prestolnice. Že po nekaj kilometrih pa mesto izgine za nami – in odpre se povsem drug svet. Cesta se najprej nežno vzpenja čez valovite hribe z razgledi na bolj zelen obraz Jordanije, nato pa se spustimo v prve ozke kanjone, ki so jih skozi tisočletja oblikovali veter in voda.

Gravel podlaga nas popelje daleč stran od glavnih cest. Med majhne vasi, samotne planote in odprto pokrajino, kjer ima vsak hrib svojo barvo in vsaka dolina svoj peščeni, rdečkasti ali rjavi odtenek. Kolesarimo po deželi, kjer je zgodovina pisala zgodbe dolgo preden so obstajale ceste, zemljevidi ali meje.

Ko se pomikamo proti jugu, se pokrajina odpre. Vzponi postanejo daljši in bolj razgibani, a so bogato nagrajeni z razgledi daleč proti Mrtvem morju. Nato prispemo v mesto Madaba, znano po svojih izjemnih antičnih mozaikih – med njimi tudi slovitem mozaiku Svete dežele iz 6. stoletja.

Dan zaključimo v okolju, kjer se stikajo krščanska dediščina, beduinska tradicija in sodoben utrip. Popoln zaključek etape in še bolj popoln uvod v avanture, ki nas čakajo globlje v osrčju Jordanije.

Četrti dan je prava kraljevska etapa – dan, ko Jordanija pokaže svojo najbolj surovo, monumentalno podobo. Zjutraj zapustimo območje Mujib in se postopoma dvignemo na skalnate planote. Pred nami se razgrnejo neskončne valovite pokrajine, ki jih veter oblikuje že tisočletja, vsaka dolina pa deluje globlja in bolj dramatična od prejšnje.

Gravel pot nas vodi visoko nad kanjoni, ki z vsakim kilometrom delujejo bolj kot naravne katedrale. En trenutek vozimo po grebenu z razgledi daleč naokrog, že naslednji pa se pot spusti v mirne vmesne doline, kjer obstajajo le pesek, skale in popolna odsotnost hrupa.

Vrhunec dneva nas čaka proti koncu etape. Pred nami se pojavi mogočna utrdba Al Karak, ki že stoletja straži planoto. Zadnji vzpon dneva je dolg, enakomeren in veličasten. Mesto Karak se dvigne pred nami kot kamnita trdnjava, njegova srednjeveška citadela pa kraljuje visoko nad 900-metrskim kanjonom Wadi Karak.

Ko zapeljemo med ozke ulice starega mestnega jedra, je občutek popoln. Dan, poln vzponov, razgledov in kontrastov, zaokrožimo v enem najpomembnejših zgodovinskih krajev Jordanije. S pogledom na citadelo in globino kanjona pod seboj postane jasno: to ni bila le etapa. To je bila vožnja skozi zgodovino.

Šesti dan se podamo še globlje v divjino Jordanije. Cesta se postopoma dvigne iz suhih planot proti enemu najbolj neokrnjenih območij države – Naravni rezervat Dana. Že od prvih kilometrov nas spremljajo razgledi na terasasta polja in majhne kamnite vasi, kjer življenje že stoletja teče v skoraj nespremenjenem ritmu.

Etapa je razgibana in vztrajna: dolgi, enakomerni vzponi se izmenjujejo z valovitimi odseki po prašnih poteh, ki vodijo čez grebene in sedla. Z vsakim kilometrom je pokrajina bolj dramatična. Puščava tukaj pokaže svojo mehkejšo, bolj gorsko plat – grebeni se dvigajo višje, barve peska prehajajo iz svetlo rumene v bakrene odtenke, v daljavi pa se že izrisuje mogočna geologija Dane.

Vrhunec dneva pride v zadnjem delu etape, ko se cesta začne dvigovati proti robu kanjona Wadi Dana. Pred nami se odpre eden najbolj ikoničnih razgledov v Jordaniji: strme skalne stene se zrušijo v široko dolino, svetloba poznega dne pa pokrajino obarva v tople oranžne in zlate tone.

Cilj dneva je vasica Dana, miren kraj na robu planote, ki kot tihi stražar bedi nad brezčasno pokrajino. Tu si vzamemo čas za kratek sprehod med kamnitimi hišami ali postanek na razgledni točki, kjer se preprosto prepustimo tišini rezervata.

Po jutranjem zajtrku pustimo kolesa počivati. Danes je dan za eno največjih čudes antičnega sveta – Petra, rožnato prestolnico Nabatejcev, ki jo je UNESCO razglasil za eno najdragocenejših kulturnih dediščin človeštva.

Iz hotela se peš odpravimo skozi Wadi Musa proti vhodu v arheološki park. Že prvi koraki skozi ozek kanjon Siq so doživetje zase: med do 80 metrov visokimi stenami, ki se tesno zapirajo nad potjo, se svetloba preliva v odtenkih oranžne, rdeče in vijolične. Po približno kilometer dolgem prehodu se kanjon nenadoma razpre – in pred nami se pokaže ikonična fasada Zakladnica (Al-Khazneh). Trenutek, ki se za vedno vtisne v spomin.

Dan namenimo raziskovanju najlepših kotičkov Petre:

• Kraljevskih grobnic, vklesanih visoko v mogočne pečine
• Ulice fasad in osrčja starodavnega mesta
• Vzpona do Samostan (Ad Deir), enega najbolj impresivnih razgledov v Jordaniji
• Razglednih točk, kjer Petra zažari v toplih barvah poznega popoldneva

Dovolj je časa za fotografije, zgodbe in tiho občudovanje mojstrovine, ki že več kot 2.000 let kljubuje času.

Zvečer se vrnemo v Wadi Muso, kjer ob dobri večerji strnemo vtise dneva, ki je za mnoge vrhunec celotnega potovanja.

Po mirni noči v tišini Wadi Rum – pod zvezdami, ki svetijo svetleje kot kjerkoli drugje – še zadnjič sedemo na kolesa. Pred nami je zaključna etapa: krajša in lahkotnejša. Iz srca puščave se podamo vse do obale Rdečega morja.

Pot se začne z blagim spustom nato pa se razpre v dolge ravnine, obdane z oranžnimi sipinami in veličastnimi skalnimi formacijami, ki delujejo kot kulisa iz znanstvenofantastičnega filma.

Ko se približujemo Aqabi, se pokrajina znova spremeni. Pojavijo se palme, zelenje in nato – bleščeče modra gladina morja. Zadnje kilometre kolesarimo sproščeno, z nasmehom in jasnim zavedanjem: Jordanijo smo prečkali od severa do juga.

V Aqabi etapo simbolično zaključimo ob obali. Razteg nog, osvežitev in zaslužen občutek ponosa ob dejstvu, da smo prekolesarili potovanje, ki nas je vodilo od Amman, čez gorovja in kanjone, mimo Petre in Wadi Musa, skozi puščavske planote in vse do morskega obzorja.

Zvečer nas čaka zaslužen počitek, morski utrip Aqabe in zadnje druženje ob dobri hrani.